01
Vetrinj / Laž
Travnik s tovornjaki, ločitev družin in lahkotna britanska obljuba o poti v Italijo. Feliks in Minka se za hip najdeta v tovornjaku.
Maj 1945. Britanska obljuba o poti v Italijo se na postaji Jesenice sprevrže v zadušljivo resničnost živinskih vagonov. Prvi celovečerni film o vetrinjski tragediji, ustvarjen z revolucionarnimi orodji generativne umetne inteligence po prvotnem scenariju in pobudi Antona Tomažiča.
Film Kalvarija 1945 ne dramatizira le zgodovinskih dejstev, temveč raziskuje človeško dostojanstvo sredi nepredstavljivega razčlovečenja.
Zgodba se začne na vetrinjskem polju, kjer zavezniški častniki ujetnikom obljubijo prevoz v Italijo. Prevara postane očitna šele, ko se vrata živinskih vagonov zapro na postaji Jesenice. Dramaturška zgradba je zasnovana kot štafeta usod: ko Feliks in Minka padeta v zgodnjih delih, zgodbo prevzameta Janez in France, dokler v breznu ne ostane le ena priča, ki mora svetu povedati resnico.
Zavezniško zagotovilo 'Greste v Italijo' pomiri množico. To je najbolj boleča psihološka točka celotnega filma.
Od Jesenic prek Kranja do Šentvida. Žgoče sonce, vedro vode, odvzete vezi in tiha molitev pod nasiljem.
Minkina fotografija s sinom, zmečkana slika ob breznu in polaroid leta 2005 sklenejo 60-letni lok moralne teže.
Zgodba je razdeljena na 8 vizualno in čustveno natančno stopnjevanih delov. Spodaj so razkriti prvi trije zaključeni sklopi z videoposnetkom tretjega dela.
01
Travnik s tovornjaki, ločitev družin in lahkotna britanska obljuba o poti v Italijo. Feliks in Minka se za hip najdeta v tovornjaku.
02
Formalni podpis seznama med britanskim in srbskim poveljnikom. Ločitev častnikov, prvi streli in zaprtje ujetnikov v živinske vagone.
03
Vlak izza Karavank prispe na Jesenice. Vročinski marš, incident z vedrom vode, prehod skozi Kranj in prihod v Šentvid.
Zaradi zgodovinske verodostojnosti in doslednosti generativnih modelov so bili za vsakega junaka izdelani celostni obratni listi (turnaround sheets) ter portreti v njihovih naravnih razmerjih.
Vizualni oris ključnih postaj, skozi katere so se pomikale kolone maja 1945. Lokacijske pole so ohranjene v izvirnem kinematografskem razmerju 16:9.
Vsak predmet v filmu nosi svojo dramaturško vlogo – od trenutka upanja do prelomne točke moralnega padca.
Režiser Anton Tomažič z ekipo dokazuje, da lahko generativna umetna inteligenca obravnava najzahtevnejše zgodovinske teme z globoko občutljivostjo.
Največji izziv UI-filmov je ohranjanje identitete likov skozi stotine različnih kotov, čustvenih stanj in svetlobnih pogojev. Z uporabo lastnih treniranih naborov je vsak lik prepoznaven od prvega do zadnjega kadra.
Vsaka uniforma (domobranska, partizanska, britanska), železniški vagon in ulični tlakovec Kranja iz leta 1945 so rekonstruirani na podlagi arhivskega gradiva in pričevanj.
Umetna inteligenca tukaj ni bližnjica za senzacionalizem, temveč orodje neodvisnega ustvarjalca za vizualizacijo dogodkov, ki so bili desetletja zamolčani.